Reševanje podatkov nekoč in danes

Vse več podatkov se v zadnjih letih, no, pravzaprav že desetletjih, hrani v elektronski obliki. To je razlog, da bo reševanje podatkov v bodoče še toliko bolj pomembno kot je dandanes. A v kolikšni meri, je pravzaprav v tem trenutku težko napovedati.

Podatke so shranjevali in reševali že davno v preteklosti

Že pred davnimi stoletji so ugotovili, da je človeško življenje pravzaprav zelo kratko. V hitro minljivem obdobju se nam lahko marsikaj pripeti, naše delo pa ima lahko pozitivne ali negativne posledice na naslednje generacije, zato so hitro ugotovili, da bi bilo različne ugotovitve dobro zapisati. Že v stari Grčiji, Egiptu in Rimu so podatke zapisovali. Nekaj v kamen, pa v bron, kasneje na papiruse, našli pa so tudi mnoge druge, tistemu času primerne rešitve.

Egipčanski hieroglifi

Tudi gradnja veličastne Aleksandrijske knjižnice, ki naj bi tovrstne zapise shranila za stoletja ali tisočletja vnaprej in omogočila znanstvenikom iz celega sveta, da si jih ogledajo ter pridobijo pomembne informacije iz preteklosti, je bila namenjena točno temu. In potem požar! Silna katastrofa, do katere je prišlo nenadoma, je bojda pogoltnila izjemno število za takratni čas nekaterih najpomembnejših zapisov človeštva. Nekaj znanja se je izgubilo za vse čase in takšnih primerov poznamo iz zgodovine še veliko.

Ne tako davno nazaj se lahko spomnimo, ko smo preko televizijskih ekranov gledali, kako so med zadnjo balkansko vojno poškodovali in zažgali sarajevsko knjižnico, ki je prav tako shranjevala nekatere izjemno pomembne knjige, dokumente in zapise iz preteklosti. V paniki so okoliški prebivalci z vedri hodili po knjige v neznosno vročino in jih poskušali vsakič zajeti kar največ in odnesti na varno iz gorečih prostorov. Medtem so jih zunaj kosili snajperisti, vendar so nadaljevali s svojim delom, dokler niso ognjeni zublji napadli že prevelikega dela knjižnice in se vanjo ni bilo več mogoče prebiti. Rešili so, kar se je rešiti dalo, in to ni bilo pravzaprav nič drugega, kot reševanje podatkov. Podatkov, ki jih ni mogoče dobiti več nikjer drugje.

Danes reševanje podatkov v glavnem poteka iz elektronskih medijev

Reševanje podatkov, kot si ga predstavljamo danes, poteka s pomočjo posebnih specializiranih programov in pogosto tudi naprav, njihov namen pa je, da se podatki, ki so nekje shranjeni v digitalni obliki, vrnejo nazaj v takšno obliko, ki je zopet uporabna za lastnika teh podatkov. Primer medija, iz katerega se rešujejo podatki, je lahko USB ključ, kamor vse več ljudi in tudi podjetij zapisuje svoje podatke v zadnjih letih. Ker gre za zapis na mikročip, podobno kot pri memory flash karticah (recimo SD karticah, ki se uporabljajo v fotoaparatih), se reševanje podatkov vrši na podoben način.

Reševanje podatkov

Malce drugače je pri klasičnih trdih diskih (HDD), kjer se lahko pokvari kak mehanski del in je po njegovi zamenjavi precej enostavno priti do podatkov, ki v resnici niso izgubljeni ali poškodovani, le pot do njih je začasno onemogočena.

Reševanje podatkov bo v prihodnosti še bolj pomembno, saj se več podjetij in organizacij, seveda pa tudi posameznikov, preprosto več ne more izogniti hrambi velikih količin podatkov v elektronski obliki.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja